Po dolgem času me spet koleno boli. Čeprav se tudi tokrat kaj dosti ne zmenim zanj. No, ni toliko v bolečini, koliko je v tem, da je moje gibanje omejeno in to mi je zelo moteče. Še vedno pa ni tako, kot je včasih bilo, ko praktično nisem mogla hodit.
Diagnoza: trajna poškodba zaradi športa (katerega se pa točno ne ve ;) .
Ja, bili so dnevi, ko se je willma redno ukvarjala s športom in ne samo enim :D
Saj vem kaj se je zgodilo in imam muskelfiber za dokaz! Dolga hoja v hrib in nazaj v nedeljo in potem še kot krema na torto, še en podoben sprehod (raje trening) v ponedeljek. Rezultat?
Boleče in "zaskočeno" koleno in mlečno-kislinske meče :P Najbolj važno: uživanje v obeh sprehodih!
Aja, pa še to. Kar se tiče mojih kolen. Seveda je (pred leti) g. Dr. (beri gospod doktor) že slastno načrtoval operacijo, a jaz nekako nisem bila za to, pa čeprav sem že komaj hodila.
Ko sem trenirala THAI-CHI sem se pričela pogovarjat s kolenom in sem mu tudi povedala, da on lahko boli koliko hoče, samo da mene pusti pri miru. Torej, ločila sem se od te bolečine, kot da ni del mene, kot da je nekaj, ker ima čisto svojo zavest in nima z menoj nikakeršnega opravka. Delovalo je! Koleno me je nehalo bolet v nekaj dneh, intenziteta bolečine pa je popustila v 2.-3. urcah.
The power of mind ;)
No comments:
Post a Comment