fatherless

Včeraj zvečer sem prejela žalostno novico.

V nedeljo zjutraj je umrl naš družinski prijatelj.

Zanimivo mi je, da ko nekdo umre, vsi samo dobro govorijo o tej osebi, pa tudi če je bil pijanec, žaljiv, zanikrn nasilnež.

Toda vse kar bi vam rekla pred enim letom o Christianu, vam lahko povem tudi zdaj. To je bila oseba, ki je v vsem našem druženju nisem videla, da bi koga užalil ali prizdel.
Na tako luškano prismuknjen, zadržan in skrajno ljubezniv (Danski) način je vedno našel rešitev tudi v skrajnih primerih. Vedno je mislil na druge in ob tem čutil radost in izpolnitev.
Bolezen ga je spremljala že od dolgo. Iz tega je zrastel rak in zatiranje oz. tako imenovano zdravljenje raka pa ga je ubilo.
Vesela sem, da je umrl v spanju (in poln protibolečinskih tablet).
Sedaj, ko smrt dojemam popolnom drugače, vidim, da so moja žalost in solze čisto sebično dejanje.
Žal mi je, da ga ne bom več videla, slišala.....
Kdo me bo sedaj presenetil s prijetnim in nasmejanim klicom iz Danske?
Kako naj grem spet na počitnice, na obisk, če pa ga ne bo tam. V mojih očeh je bil on angel in lepilo tega prijateljstva.

....
To je že drug primer v roku enega leta, ko je moja prijateljica pokopala očeta.
Je že prišel čas?
Sem že tista generacija, ki se počasi poslavlja od staršev?
....

Dragi oči, ko si trezen si najboljš oči, ki si ga želim.
Zato mi oprosti za vse slabe reči, ki ti jih izrečem, ko si pijan.
Res je minilo že nekaj let od tega, ko sem verjela, da bi mi bilo bolje, če bi umrl. Toda oba morava vedet, da so takrat bili drugi časi.
Obljubim ti, da bom dala vse od sebe, da se bom v tvojih šibkih momentih vzdržala in umaknila, ker izrekla molitev, da se alkohol umakne iz tvojega življenja.

Blagoslov vsem (tako ali drugače) dobrim očetom!!!