zavist ali omejenost?

Prvo bi rada opozorila, da (če me le niso narobe učili) slovenski besedi zavist in ljubosumje uporabljamo ravno v obratnem pomenu.
Kot je bilo meni razloženo, se
*pod besedo zavist razume, da človek privošči drugemu, vendar tudi sam hrepeni po tem;
*pod besedo ljubosumje razume, da človek ne privošči drugemu in hkrati sam po tem hrepeni.

Kakorkoli, besedo zavist sem uporabila v splošno razumljivem pomenu, tako kot jo večino Slovencev razume (če jaz ne morem imet, potem ti tudi ne boš).
Zakaj se gre?

Hja. Že nekaj časa je nazaj, ko sem javno na enem forumu (zaradi določenih okoliščin) izpovedala svojo ljubezen do mojega moža in sem se s tem opekla.
Zakaj?
Odzivi drugih na napisano, je bil presenetljivo negativen. Sprašujem se, ali so bili zgolj zavistni ali jih le daje omejenost?
Kaj se je treba norčevat, zbadat, žalit, če ima nekdo nekoga rad, ga ljubi in si to upa priznat?
Me je prizadelo?
Ja.
Zakaj?
Ker ne razumem, kako je lahko sramotno in sploh,
če javno priznaš, da nekoga zelo ceniš in gojiš močna, ljubeča čustva do te osebe?
Meni se to zdi nekaj zelo lepega in pogumnega.
Tudi tatoo z imenom. Pa kaj?
Mislm, še ne dolgo nazaj sem se sama zmrdovala nad tem, kao, kaj pa če te mine. Hja, za to pa obstajajo različne platične kirurgije in še boljše, tatoo mojstri, ki to spretno preoblikujejo.
Zakaj človek ne bi imel pravice, da glasno prizna svojo ljubezen in jo vsak trenutek izživlja v polnem zagonu. Saj nikoli ne veš, kdaj se lahko morda konča.
Je užitek prepovedan?
Je to otročje?
:) Upam!
Saj sem si že zelo dolgo nazaj obljubila, da ne bom odrasla, vsaj kar se tiče tistega dela življenjskih sladkosti, ki ti jih daje le otročja magija.
Zakaj ne bi smela NA VES GLAS ZAKRIČAT, DA GA LJUBIM ?
Jaz si bom to pravico še enkrat vzela, pa čeprav sem se že enkrat dobro opekla.
In tukaj je:
če pa koga moti, pa naj klikne kam drugam :P

Samo ljubim te!

S teboj si želim srečno veselo, nasmejano, zadovoljno, složno..........zvezo, odnos, prijateljstvo, družino...
:*