koliko ti pomeni?

Koliko ti pomeni tvoja najdražja, najboljša, najbolj cenjena, naj... oseba, ura, frizura,... ?
Koliko cenimo svojo najdražjo stvar? Kaj smo pripravljeni naredit za to?

Cona udobja je najsigurnejša in prijetna. Vse kar se suka izven te cone je neprijetno in nesigurno, zato se neradi premaknemo izven te cone.
Poznam osebe, ki se vsakodnevno in konstantno potiskajo iz te cone. To so moji vzorniki, idoli.
Uspeh teh ljudi je neprimerljiv. Eni so zelo uspešni, drugi spet povprečno, tretji so lahko celo čisto na tleh. Toda to ni važno, važno je to kar je vsem skupnega: šli so iz cone udobja in reskirali. Eno so zmagali, drigu zigubili in se rešili, tretji pa spet (še) ne.
Kako dolgo smo se pripravljeni borit in vztrajat pri eni stvari je na nas samih. Sami si določimo meje in pogooje, ki so lahko tudi prilagodjive.
Moje meje in pogoji so bili danes doseženi.
In potem se vprašam: Kako močno si to želiš? Si pripravljena meje in pogoje prilagodit?
Si pripravljena se o tem ŠE pogovarjat? Koliko ti to pomeni, koliko je to vredno?
Spet bo treba iz cone ugodja, ker mi zadeva pomeni dovolj, da grem iz te cone in se še vsaj enkrat pogovorim o tem.
Najraje bi rekla tokrat pa je res zadnič! Ampak ne morem, stvar mi preveč pomeni.
Lahko kdo to izkorišča? Ja. Toda takoj, ko bom vedela, da se to izkoriča, bo meja polna. TO je zadnja meja.
Veliko modrecov je že na različne načine izjavilo, da nam sanj nihče ne more uzeti. Lahko nam jih spremenijo, ne morejo pa jih vzet. Zato so moje sanje edina moja lastnina in se v tem nič ne more kosat.

Danes sem prejela mail od James Ray-a v katerem je med ostalim pisalo sledeče:

Realize that you never own anything. Every "thing" you have will someday belong to someone else when you're gone. You're only using "your things" for a time. Enjoy them while you have them, but don't let them own you.

Ja, se strinjam in hkrati mi je dalo misliti. Mojih čustev, misli, sanj, to nikoli in nikdar ne bo od drugih. Jaz sem in večno bom mama. Tega mi tudi nihče ne more vzet.
Si nekaj lastit, to je v naravi človeka in se nam ni treba otepat temu dejstvu. Je pa res, da je mnogo lažje če si najdeš lastnino, ki ti jo res nihče ne more odvzet.
Lahko nam vzamejo predmet ali osebo, do katere gojimo čustva, toda čustev ne,
lahko nam vzamejo predmet ali osebo, o kateri mislimo, toda misli ne,
lahko nam vzamejo predmet ali osebo, o kateri sanjamo, toda sanj ne,
lahko nam vzamejo posledice in rezultate čustev, misli, sanj, idej... toda čustev, misli, sanj, idej...samih, ne. Tega smo lastniki mi in nihče drugi kot mi.
In če tako pomislim, imajo drugi moč in pravico ti kaj vzet, samo v materialnem svetu.
K sreči jaz živim v dveh.