ko se willmi ne da

Nekaj bi napisla, pa se mi ne da :)

Jaz sem mala lenoba, lenoba mamina,
mamica me graja, vseeno rada me ima.
:)

3 dni smo že doma, pa še nič pospravljeno.
En dan sem zapravila kar tako(klimatizacija), drug dan sem šla na kratek (celodnevni) obisk, danes pa sem malega peljala v varstvo in ugotovila, da ima babica že obisk od starejšega vnuka. Seveda, ker nečaka vidim vsak dan (NOT!!!!), sem še jaz ostala na obisku (tudi Markota je bilo fajn videt za več kot 2 min).
Ko sem prišla domov, sem dala prat perilo, skočila na net plačat račune, odprem blog, hočem pisat....zvoni zvonec....in .......moj možek je že doma.
Groza, jaz pa še nič nardila!
Gledam tisti kup perila, ki se noče samo pospravit in se odločim, da se lahko medtem, ko jaz pospravljam, pečejo muffini :)
Seveda naredim muffine (hvala za pomoč Samek!).
In potem ponovno zvoni na vratih...obisk, ki me je precej vrgel iz tira, ker je tipica, s katero se kar vredu (ok, pogojno) razumeva, razlagala, da je to pač kar tako, mimogrede, kot da bi imela zakasnelo mezo, če ženska splavi ali pa ji otroček v maternici umre. GROZA! In ona noče imet otrok, čeprav zdaj razmišlja, da bi si ENEGA privoščila tam ko dopolni 40 al pa še kasneje.
Hja, glede na vse, upam da se bo držala prvega plana in ne bi imela otrok.

Life is too short,
so don't forget to live it!