Jago

Pa ne tisti Shakespearov, ampak moja zverinica.

Star je 10 let. Boleha, a kot pravi bokser se ne preda tako zlahka.
Rada ga imam, zelo. Bil je moj otrok, dokler nisem rodila Žana. Bila sva veliko skupaj, tudi na fax je hodil z mano :) Če sem imela 3-4 urce predavanj je v toplih dneh šel z mano. Vedno sem ga imela na očeh, namreč skozi okno se je videlo drevo za katerega sem ga na zelenici zavezala. Bil je v senci, na zraku, vodico sem mu dala, pa še dogajalo se mu je, ker so študenti non-stop nekaj švigali sem in tja :D
4 leta je že v varstvu pri mojih dragih straših. Upala sem, da se bomo hitro preselili v hiško in da bo spet z nami, a dejstvo je, da iz dneva v mesec ruši rekorde povprečne življenjske dobe bokserja in verjetnost, da bomo spet skupaj živeli, se zmanjšuje.
Upanje pa vendarle umre zadnje ;)