Za kaj smo sploh odgovorni?
Za svoja dejanja? Svoje besede? Svoje otroke, starše? Svoje napake?
Tudi če nismo vedeli bolje?
Kaj pa, če se iz napake nekaj naučimo in jo potem ponovimo?
Mah, danes sem neka filozofska :D
Za kaj sem sploh odgovorna? Kaj je odgovornost? Kje so zakoni in meje odgovornosti?
Šmenta, ko tako gledam, delam vsakodnevno napake, nekatere celo redno ponavljam :)
Pa? Sem zato manj odgovorna na pomembnih stvareh?
Recimo...se mi lahko kdo res zaupa?
Hja, če je kdo imel dovolj volje in živcev, da je ostal v moji družbi dovolj dogo, potem je lahko izkusil, da so resne stvari ostale skrite. Je pa res, da večkrat kaj zblebetam.
Morda se premalo zavedam, da ima mnogo ljudi bistveno ožjo toleranco.
Recimo, mene ne moti, če sem se komu zaupala, s kakšno mojo izkušnjo in jo potem on dalje pove. Če nisem posebej izjavila, da je to samo za njihova ušesa, potem ne vidim zakaj nebi smel o tem s kom drugim debatirat.
Jaz sem ena od redkih ljudi, ki ima zelo malo skrivnosti. Ponavadi šokiram in prestrašim ljudi s svojo odprtostjo. Skrivat moje privatno in osebno življenje se mi zdi poln absurd. Skrivnosti....bah!
BOK NE DAJ, da bi kdo izvedel, da je moj oče NE zdravljen alkoholik, da sem 5krat splavila, da sem spolno aktivna, da imam fetiše, da grem zdaj kakat :D
Skrivnosti, skrivnosti! Zaprimo in zaklenimo vrata, spustimo žaluzije, ...zapreti, izloirati! Naj niti sosed ne ve naše ime!
Ljudje dajte se mal sprostit, no!
Aja, če ni skrivnosti, potem ni zanimaivo. Sem čisto pozabila :P
Hja, to sem pač jaz ;P
No comments:
Post a Comment