A nismo ljudje prav zanimive zverinice.
Ko se spominjamo živega, nam spomin deluje približno tako: žaljivke, napake, nerganje, pesimizem,...
Ko pa se spominjamo mrtvega, nam spomin deluje približno tako: pohvale, dobre lasnosti, odobravanje, optimizem,...
Saj ne rečem, da kaj, od tega kaj se našteva v obeh kategorijah, ni res, toda dejstvo je, da živi delajo napake, mrtvi pa jih več ne ;)
Tako mi je prešinila ideja, da bi mogoče bilo lažje na tem svetu, če bi se samo te karakteristike spremenile. Saj ne da bi rada spremenila svet, pač bila je ideja.
Kajti živi radi slišimo pohvalo in odobravanje, mrtvi (vsaj koliko je meni znano) je ne slišijo.
Najbolj absurdno mi je, ko nekdo na pogrebu poje veliiike hvalospeve umrlemo, pa čeprav včasih (ko je bil pokojni še živ) ni imel o njem niti ene dobre besede za povedat.
people
who
love
people
No comments:
Post a Comment