napredek

Evo,
uspelo mi je!
Že nekaj časa nazaj sem govorila, da bi se rada znebila določenih svojih napak in uspelo mi je. Res je, da sem za ta uspeh morala žrtvovati določene druge momente mojega trenutnega življenja.(Gaby, še vedno te imam rada, mislim na tebe in vedi, da ti je moja pomoč VednO na voljo!)
Evo primera oz. dokaza, da se spreminjam:
Z mojim očetom se razumem le včasih. Pogosto sva delejnega mnenja oz. to bolj zgleda kot vojna med štirimi(oba sva dvojčka po horoskopu ;) ), kdo ima prav. Napredek? Moj maleni je nekaj kašljal, pa so me v vrtcu prosili, če ga lahko imam doma. Ker jaz delam, sem ga vozila k mami, ki je na prisilnem dopustu (preveč nadur ;) ) in moj oče, ki je tudi doma (zakaj raje NE!!!), je seveda soudeležen varstva svojega dragega vnuka. Ta dragi vnuk je dragi, vse dokler ni na televiziji neke tekme (vseeno kaj, sam da se žoga podaja) in seveda je potem dragi vnuk, ki je poln energije in radovednosti, čisto odveč.
"Žan, pusti zdaj to, ne to dirat, umakni se, idi zdaj!" Prišla sem po Žana in seveda mi mora mali takoj pokazat, kaj je vse počel in tako iz male zverinice zraste velika nagajiva zverinica :) No, da končno preidem k stvari, včasih, če bi bila priča takšnemu komentru, kot ga je izjavil moj oče Žanu, bi vzkipela, ponorela in bi ga hotela prepričat, da se neprimerno odziva, da je len, da nič ne dela, da ni dober dedek,...ooooo, ja, marsikaj bi se našlo. Seveda bi še omenila njegov posel, ki je prpadel zaradi njegove "žeje" in on bi udaril nazaj, glede mojega nedokončanega faxa, jaz nazaj in tako naprej. Med nama bi nastala ena osebna tekma, s to razliko, da si ne bi podajala žoge, temveč očitke, napake,...
Ok, napredek? Zdaj, zadnji mesec, odreagiram na podobne situacije precej mirno. Vedno pogosteje se odzovem tako, da dam osebi prav. Recimo, na očetov komentar sem odreagirala tako, da sem se očetu zahvalila za pomoč (varstvo), se mu opravičila, da ga Žan moti pri gledanju tekme, ga še mal povprašala glede tekme in to je bilo to.
Juhu!!! Mater je lažje tako živet, ko nehaš ljudi prepričevat, da morajo živet po tvojih regelcih. No, mal grobo rečeno, toda dejansko je tako. Jaz sem hotela, da oče živi in se obnaša tako, da bo meni prav, ker se bila prepričana, da je tako prav za vse (na tem svetu).
Hujski pujski!

naj vam bo z rožicami postlano,
rada vas imam,
willma